Ker se molekularna izotopska sestava onesnaževal v okolju spreminja glede na dobavitelja in proizvodni proces, lahko izotopski podpis uporabimo za zasledovanje izvora onesnaževal, kar izkoriščamo kot idealno orodje v “okoljski forenziki”. Za določanje izotopske sestave onesnaževal, tudi pri zelo nizkih koncentracijah, uporabljamo pasivne vzorčevalnike, ki se sestojijo iz silikonske cevčice, napolnjene z adsorbcijskim materialom. Vzorčevalniki so v vrtine podzemne vode vstavljeni nekaj mesecev, nato jih v zaprtih steklenih vialah dostavimo v laboratorij. Onesnaževala nato desorbiramo in analiziramo na stabilne izotope ogljika in klora.Za določanje stabilnega izotopa ogljika (δ13C) se uporablja sistem plinskega kromatografa z masnim spektrometrom z metodo IRMS (isotope ratio MS). Stabilni izotopi klora (δ37Cl) pa so analizirani s sistemom P&T (Purge&Trap) za predkoncentriranje in s plinskim kromatografom z masnim spektrometrom z masno selektivnim detektorjem po metodi, ki je bila nedavno razvita v laboratoriju Tehnične Univerze iz Darmstadta.