V četrtek, 27. 1. 2011, je v prostorih JP VODOVOD-KANALIZACIJA d. o. o. potekala druga INCOME delavnica, »Kmetovanje in vodovarstveni prostor – kako premostiti navzkrižje interesov?«. Delavnico je pod taktirko dr. Brigite Jamnik organiziralo JP VO-KA, vodilni partner projekta INCOME, v okviru omenjenega projekta pa bodo v letu 2011 predvidoma potekale še štiri delavnice. Namen tokratnega srečanja je bilo soočiti velikokrat nasprotujoča si mnenja kmetovalcev, strokovnih institucij, lokalnih skupnosti, državnih institucij in upravljavcev vodovodov, obravnavati učinkovitost in sprejemljivost predlaganih ukrepov Slovenskega okoljskega programa (SKOP) tudi na vodovarstvenih območjih, ter ob hkratnem upoštevanju interesov in značilnosti tako kmetovanja kot vodovarstvenega prostora najti konstruktivne odgovore in rešitve, ki bi omogočile sočasno ohranitev kmetovanja in dejavnosti oskrbe s pitno vodo.
Za strokoven uvod v delavnico je poskrbel mag. Joerg Prestor iz Geološkega zavoda Slovenije, udeleženci delavnice pa so med drugim skozi projektno delo ter konstruktivno in občasno kritično razpravo ugotavljali, ali je sedanji način kmetovanja na vodovarstvenih območjih dolgoročno sprejemljiv, ali so že predlagani ukrepi zadostna in prava rešitev za stabilnost kmetijstva ob vzporedni ohranitvi kakovosti vodnih virov, ter kakšna je vloga stroke, kmetov, lokalne skupnosti in države pri urejanju tovrstnih vprašanj. Mnenje udeležencev delavnice je, da je kmetovanje z dolgoročnim sprejemljivim vplivom na okolje na vodovarstvenih območjih izvedljivo, vendar ob določenih pogojih, ki trenutno niso vzpostavljeni. Predlogi kmetovanja na vodovarstvenih območjih so med drugim zajemali tudi preusmeritev kmetijstva v ekološko, a ekološko kmetovanje zgolj na vodovarstvenih območjih brez celovite preusmeritve kmetij v ekološki način kmetovanja ni možno. Ena izmed ključnih ugotovitev delavnice je bila, da je trenutna zakonodaja neustrezna, saj so prepovedi in omejitve postavljene presplošno in dolgoročno ne omogočajo kmetijske dejavnosti. Potrebna je temeljita sprememba zakonodaje na področju usmerjanja kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih na način, da se pri določevanju prepovedi in omejitev v večji meri upoštevajo značilnosti posameznih vodovarstvenih območij in za posamezna območja smiselno upoštevajo primeri dobre prakse. Na tem področju se pričakuje pomemben prispevek kmetijske stroke, a brez intenzivnega sodelovanja in usklajevanja interesov in mnenj vseh deležnikov, tako kmetovalcev, strokovnih institucij, upravljavcev vodovodnih sistemov, lokalne skupnosti kot države, ne bo šlo.
Delavnica je potrdila, da je konstruktivna diskusija o tako zahtevnih problemih, kot je usklajevanje interesov rabe prostora, možna in da so tovrstna srečanja tudi eden od načinov, ki vodijo do trajnostnih rešitev.
Več o zaključkih delavnice je zapisano v zabeležki.