INCOME LIFE

Nenadna onesnaženja podzemne vode in stara bremena – smo pripravljeni na učinkovite rešitve?«

5. delavnica projekta INCOME je iskala odgovore na vprašanje, ali imamo vzpostavljene učinkovito zakonodajo in ukrepe za preprečevanje posledic okoljskih nesreč, ki ogrožajo podzemne vode ter kako se odzivamo ob nenadnem onesnaženju podzemne vode?

V četrtek, 17.11. 2011, je v prostorih JP VODOVOD-KANALIZACIJA d. o. o. potekala že peta INCOME delavnica z naslovom »Nenadna onesnaženja podzemne vode in stara bremena – smo pripravljeni na učinkovite rešitve?«. Delavnico je pod taktirko dr. Brigite Jamnik organiziralo JP VO-KA, vodilni partner projekta INCOME. Namen tokratnega srečanja je bilo odgovoriti na odprta vprašanja, kot so, ali smo dovolj pripravljeni na nenadne okoljske nesreče, ki ogrožajo podzemne vodne vire in kako učinkovito je naše ravnanje po odkritju posledic prikritih okoljskih nesreč v vodnih virih.

Na delavnici so svoje izkušnje predstavili trije gostje, in sicer dr. Mitja Janža z Geološkega zavoda Slovenije, Mirjana Fesel, DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj ter prof. dr. Christoph Schüth iz Tehnične univerze Darmstadt, Nemčija. Udeleženci delavnice so se na primeru vodonosnika Ljubljanskega polja seznanili s sistemom za podporo ukrepanju pri onesnaženju vodnega vira, izvedeli kakšna je ogroženost podzemnih voda zaradi nenadnih onesnaženj na območju Republike Slovenije ter spoznali nemške primere dobre prakse pri upravljanju podzemnih voda.

Udeleženci delavnice so ugotovili, da v Sloveniji nismo dobro pripravljeni na nenadno ugotovljene posledice okoljskih nesreč, ki so že onesnažile podzemne vodne vire ali jih neposredno ogrožajo. Običajno se onesnaženja prepozno zaznajo, prav tako imamo pomanjkljivo zakonsko podlago. Na tem področju ni določene meje med intervencijo in sanacijo ter s tem povezanimi stroški, poleg tega delovanje pristojnih služb ni dovolj usklajeno. Žal so to potrdili tudi primeri v praksi, ko je prišlo do mikrobiološkega onesnaženja v Loški dolini, do razlitja naftnih derivatov pri Torovem itd.

Sistem za podporo ukrepanju pri onesnaženju vodnega vira je lahko dovolj učinkovit pripomoček, a le v primeru da podatki zanj obstajajo in da so zbrani v enotni bazi ter dostopni pristojnim institucijam, kar so kot predlog ukrepov podali že udeleženci 1. INCOME delavnice. Predavanje prof. dr. Schütha je na primerih iz nemške prakse potrdilo, da je združevanje podatkov v enotni bazi pogoj za učinkovito upravljanje vodnih virov.

Po ugotovitvah udeležencev je naloga države, da uredi zakonsko podlago za podelitev koncesije za varstvo podzemnih voda, opredeli naloge ter aktivnosti koncesionarja in določi vir financiranja. Za onesnaženja, ki so prisotna v okolju, pa je potrebno v skladu z zakonodajo, ki to omogoča, sprejeti odločitev o morebitni izvedbi sanacijskih ukrepov na osnovi sanacijskih programov in ne sprejemati vnaprejšnjih odločitev o neizvajanju sanacijskih ukrepov brez ustrezne strokovne podlage.

Posledice onesnaženja podzemnih voda občutijo izvajalci služb oskrbe s pitno vodo in uporabniki pitne vode, posledice pa so vidne tudi v turizmu in ribištvu. Prepoznan problem je tudi obveščanje deležnikov, saj le to ne poteka vedno na dovolj učinkovit način, zato je potrebno preveriti ali obstoječi načrti zaščite in reševanja v sistem obveščanja vključujejo vse deležnike, vključno z upravljavci vodovodnih sistemov.


 

Datoteke:

Slike:

Dr. Brigita Jamnik, vodja projekta
Dr. Brigita Jamnik, vodja projekta
Mirjana Fesel, DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj
Mirjana Fesel, DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj
Dr. Mitja Janža, Geološki zavod Slovenije
Dr. Mitja Janža, Geološki zavod Slovenije
prof. dr. Christoph Schüth, Tehnična univerza Darmstadt, Nemčija
prof. dr. Christoph Schüth, Tehnična univerza Darmstadt, Nemčija
Skupinsko delo
Skupinsko delo

Arhiv novic